Vstani in hodi

VEČ ...|27. 10. 2024
Pogled zdravnice na možgansko kap

29. oktobra obeležujemo svetovni dan možganske kapi in zato je bila oktobrska oddaja Vstani in hodi posvečena prav tej temi. V oddaji smo predstavili pogled zdravnice na možgansko kap, naša gostja je bila Tatjana Erjavec, upokojena zdravnica in podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo. V oddaji ste med drugim izvedeli, kakšen je priporočljiv življenjski slog, da možganske kapi ne doživimo in kaj so dejavniki tveganja, pa tudi kakšne so posledice možganske kapi, ter na kaj morajo biti pozorni svojci, da v skrbi za svojega bližnjega ne pregorijo.

Pogled zdravnice na možgansko kap

29. oktobra obeležujemo svetovni dan možganske kapi in zato je bila oktobrska oddaja Vstani in hodi posvečena prav tej temi. V oddaji smo predstavili pogled zdravnice na možgansko kap, naša gostja je bila Tatjana Erjavec, upokojena zdravnica in podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo. V oddaji ste med drugim izvedeli, kakšen je priporočljiv življenjski slog, da možganske kapi ne doživimo in kaj so dejavniki tveganja, pa tudi kakšne so posledice možganske kapi, ter na kaj morajo biti pozorni svojci, da v skrbi za svojega bližnjega ne pregorijo.

možganska kapGROMZdruženje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijoizgorelostdepresija

Vstani in hodi

Pogled zdravnice na možgansko kap

29. oktobra obeležujemo svetovni dan možganske kapi in zato je bila oktobrska oddaja Vstani in hodi posvečena prav tej temi. V oddaji smo predstavili pogled zdravnice na možgansko kap, naša gostja je bila Tatjana Erjavec, upokojena zdravnica in podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo. V oddaji ste med drugim izvedeli, kakšen je priporočljiv življenjski slog, da možganske kapi ne doživimo in kaj so dejavniki tveganja, pa tudi kakšne so posledice možganske kapi, ter na kaj morajo biti pozorni svojci, da v skrbi za svojega bližnjega ne pregorijo.

VEČ ...|27. 10. 2024
Pogled zdravnice na možgansko kap

29. oktobra obeležujemo svetovni dan možganske kapi in zato je bila oktobrska oddaja Vstani in hodi posvečena prav tej temi. V oddaji smo predstavili pogled zdravnice na možgansko kap, naša gostja je bila Tatjana Erjavec, upokojena zdravnica in podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo. V oddaji ste med drugim izvedeli, kakšen je priporočljiv življenjski slog, da možganske kapi ne doživimo in kaj so dejavniki tveganja, pa tudi kakšne so posledice možganske kapi, ter na kaj morajo biti pozorni svojci, da v skrbi za svojega bližnjega ne pregorijo.

Damijana Medved

možganska kapGROMZdruženje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijoizgorelostdepresija

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|12. 11. 2024
Odpuščanje

Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.

Odpuščanje

Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.

Tadej Sadar

odpuščanjekrivda

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 11. 2024
Dr. Aleš Maver: O volitvah v ZDA, Gruziji in Moldaviji

Znova smo se v precejšnji meri ozirali na tuje. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar, profesor dr. Aleš Maver. V ospredju pogovora z njim je bila analiza volitev v ZDA ter njihov vpliv na krizna žarišča tako na Bližnjem vzhodu kot v Ukrajini. Zanimal nas je tudi njegov pogled na razplet volitev v Gruziji in Moldaviji. Vprašali smo ga še za komentar ustanavljanja nove stranke v Sloveniji pod vodstvom Anžeta Logarja.

Dr. Aleš Maver: O volitvah v ZDA, Gruziji in Moldaviji

Znova smo se v precejšnji meri ozirali na tuje. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar, profesor dr. Aleš Maver. V ospredju pogovora z njim je bila analiza volitev v ZDA ter njihov vpliv na krizna žarišča tako na Bližnjem vzhodu kot v Ukrajini. Zanimal nas je tudi njegov pogled na razplet volitev v Gruziji in Moldaviji. Vprašali smo ga še za komentar ustanavljanja nove stranke v Sloveniji pod vodstvom Anžeta Logarja.

Helena Križnik

politikasvpmaleš maverkomentarzda

Naš gost

VEČ ...|10. 11. 2024
Vinogradnik in vinar Dušan Kristančič

Pogovarjali smo se z znanim vinogradnikom in vinarjem iz Medane, Dušanom Kristančičem. Potem, ko nam je zaupal svoj pogled na letošnjo pridelovalno sezono in letošnja mlada vina, ki se rojevajo v njihovi kleti, smo pokukali tudi v njegova mlada leta in se ustavili ob mejnikih, ki so zaznamovali njegovo dosedanjo življenjsko pot.  Trdo delo vedno prinaša dobre sadove, je prepričan Dušan Kristančič. Prisluhnite pogovoru!

Vinogradnik in vinar Dušan Kristančič

Pogovarjali smo se z znanim vinogradnikom in vinarjem iz Medane, Dušanom Kristančičem. Potem, ko nam je zaupal svoj pogled na letošnjo pridelovalno sezono in letošnja mlada vina, ki se rojevajo v njihovi kleti, smo pokukali tudi v njegova mlada leta in se ustavili ob mejnikih, ki so zaznamovali njegovo dosedanjo življenjsko pot.  Trdo delo vedno prinaša dobre sadove, je prepričan Dušan Kristančič. Prisluhnite pogovoru!

Robert Božič

spominživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 11. 2024
Nagradni natečaj USZS

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je tudi letos razpisal nagradni natečaj za raziskovalce, ki jih zanimajo zamejske in izseljenske tematike. Z natečajem želijo tudi krepiti zavest o pomembnosti teh tematik za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na natečaj - tokratni je že triindvajseti - se lahko prijavite vsi, ki ste letos oz. še boste do 31. decembra uspešno zagovarjali svoje doktorske, magistrske in diplomske naloge na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu in so napisane v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Urad bo dela sprejemal do vključno 7. februarja, rezultati natečaja bodo znani do konca meseca maja. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo prejela denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Celotno besedilo nagradnega natečaja je na spletni strani USZS.

Nagradni natečaj USZS

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je tudi letos razpisal nagradni natečaj za raziskovalce, ki jih zanimajo zamejske in izseljenske tematike. Z natečajem želijo tudi krepiti zavest o pomembnosti teh tematik za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na natečaj - tokratni je že triindvajseti - se lahko prijavite vsi, ki ste letos oz. še boste do 31. decembra uspešno zagovarjali svoje doktorske, magistrske in diplomske naloge na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu in so napisane v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Urad bo dela sprejemal do vključno 7. februarja, rezultati natečaja bodo znani do konca meseca maja. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo prejela denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Celotno besedilo nagradnega natečaja je na spletni strani USZS.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Globine

VEČ ...|12. 11. 2024
Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Blaž Lesnik

duhovnostmisijoniAfrikaevangelizacijaCerkev

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 11. 2024
Pesmarica Evropske unije

Po slabem desetletju ustvarjanja je luč sveta ugledala prva Pesmarica Evropske unije. Na voljo je po vsej povezavi ter tudi v Združenem kraljestvu in ZDA. Pesmi, tudi slovenske, so predstavljene v 25 jezikih članic sedemindvajseterice. Med izbranimi skladbami, ki predstavljajo našo državo, je tudi božična Glej, zvezdice božje. Več o projektu v pogovoru v prispevku Helene Križnik.

Pesmarica Evropske unije

Po slabem desetletju ustvarjanja je luč sveta ugledala prva Pesmarica Evropske unije. Na voljo je po vsej povezavi ter tudi v Združenem kraljestvu in ZDA. Pesmi, tudi slovenske, so predstavljene v 25 jezikih članic sedemindvajseterice. Med izbranimi skladbami, ki predstavljajo našo državo, je tudi božična Glej, zvezdice božje. Več o projektu v pogovoru v prispevku Helene Križnik.

Jože Bartolj

kulturaglasbaDušan BavdekPesmarica Evropske unije

Spominjamo se

VEČ ...|14. 11. 2024
Spominjamo se dne 14. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 14. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 11. 2024
Inovativno kmetovanje

V Tednu slovenske hrane smo za rubriko Ni meje za dobre ideje iskali sogovornika, ki bi predstavil inovativnosti na področju pridelave, predelave in kmetijstva širše. Vrsto let se s tem ukvarja prof. dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo Maribor, ki je vključen v svetovno gibanje za preizkušanje novih alternativnih pristopov kmetovanja. 

Inovativno kmetovanje

V Tednu slovenske hrane smo za rubriko Ni meje za dobre ideje iskali sogovornika, ki bi predstavil inovativnosti na področju pridelave, predelave in kmetijstva širše. Vrsto let se s tem ukvarja prof. dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo Maribor, ki je vključen v svetovno gibanje za preizkušanje novih alternativnih pristopov kmetovanja. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokmetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 11. 2024
Zavrnitev pobude za podaljšanje gnojenja s tekočimi organskimi gnojili

V petek 15. novembra se izteče rok, do katerega lahko kmetje gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Medtem ko so v večjem delu Slovenije talne razmere primerne in omogočajo razvoz, pa se kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla premokra in nenosilna in je razvoz gnojil otežen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato na kmetijsko ministrstvo dala pobudo, da bi se na teh območjih rok za gnojenje podaljšalo. A žal neuspešno.

Zavrnitev pobude za podaljšanje gnojenja s tekočimi organskimi gnojili

V petek 15. novembra se izteče rok, do katerega lahko kmetje gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Medtem ko so v večjem delu Slovenije talne razmere primerne in omogočajo razvoz, pa se kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla premokra in nenosilna in je razvoz gnojil otežen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato na kmetijsko ministrstvo dala pobudo, da bi se na teh območjih rok za gnojenje podaljšalo. A žal neuspešno.

Robert Božič

gnojenjepobudaMKGPKGZS